Pogrešam steklene obeske na božični jelki

in vonj kadila, ki obljublja darila.

Pogrešam svoje dolge skuštrane lase,

mehko počesane v kronico na glavi.

Pogrešam dolge večere sanjarjenja

in zibanja ob mrmranju v tišino.

Pogrešam tisto veliko posteljo,

v kateri čakam in se skrivam pod odejo.

Pogrešam vonj po sveže skuhani kavi,

ko se prebujam iz mehke noči.

Pogrešam travnike in trenutke strmljenja v prazno,

ko se čas ustavi in misliš, da te ni.

Pogrešam nekoga,

ki bi mu lahko povedala,

kaj vse pogrešam.

Nehalo bi boleti

in bi se nasmehnila

kot se nasmehne otrok,

ko mu popihaš prst, v katerega se je udaril.

Ignis