v meni preliva
se tvoja toplota
popek je nežno
galaksijo prižgal

s slino rišeš
kroge nebeške
poljub na trebuhu
je začinjen postal

izpijva radost
planjave in mesec
ponovno izlijva
seme na pot

ti me oplajaš
z mehko besedo
luč še gori
obarva se kot

prepoznam se v rokah
ko trgaš oblake
poganjam v hrastu
raztaplja me sneg

ob tebi v tebi
te čutim v neskončnost
odvrziva strah
v brazgotinast pobeg

sheeba