A la carte

Ko sem bil še mladiček
je moj vodnjak požiral vse rumene knjige
in luknje v okenskih policah,
črvive nasmehe in pesem &
nekako sem jo spravil v
svojo rjavo prst v očeh,
mislil sem si,
da mi bo celila opekline
zaradi zbadljivih pogledov,
zaradi moje arogantne strani,
ki sem jo podedoval v vesolju
neke noči, ko je šlo na huje,
ko sem čutil v trebuhu utripati
slinast in krvoločen instinkt
za pravico &
potem sem ga spravil v najmanjši žep,
za katerega sem kasneje ugotovil,
da je bil strgan,
tako da še danes žejen lazim
za neko navidezno resničnostjo &
ubil sem ljudi,
ki so me pogreli z očmi
in vame zakuhali poezijo &
grebem in praskam v črke,
hočem tisto luknjo v vesolju,
da padem čez in gledam na svet
bolj nepristransko &
da me ne zmotijo več s parfumom
polite maškare,
da me ne zmoti več seks kot tabu tema,
da me ne zmotijo več pijana ovinkarjenja,
da me ne zmotijo več bele nogavice
in okus po zavisti &
raje bi ležal na rimski cesti
in trosil svoje pesmi &
mogoče bi nebo za trenutek
postalo manj »a la carte«

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 25. 09. 2010 ob 14:50
  • Prebrano 824 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 238
  • Število ocen: 9

Zastavica