
Modra skodelica črne kave,
zjutraj me počasi zbudi,
polet stare črne vrane,
pretrga misli o tebi.
Z ljubeznijo zanko si zvezal,
okoli mojega vratu,
z nožem sla kožo si rezal,
tiščal me venomer k dnu.
Beethovnova deveta in gorki pelin,
zagrnjene rdeče zavese ,
krožnik slanikov in cigaretni dim,
večerna zarja in senca ciprese.
Še ponoči kdaj pa kdaj prideš,
stiskaš trup moj med dlani,
še me kdaj poljubiš in prineseš dež,
redko zavem se, da zares te ni.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: roja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!