Odrešena prostaka

Skotila sem se v tvoje oči Charlie,
brez skelečega mačka,
ki bi z jezikom bodel v mojo zavest,
razumela sem tvoj črnilnik v skodelici kave,
angele, ki jih gledaš v izložbenih oknih,
izsušene lase in rdeče ustnice,
skušala sem prebrati kaj dela usoda ko ne spi,
brez da bi olajšala svet z mojo neprepoznavnostjo Charlie,
ulica je stopila na najine kosti,
popljuvala je obraz preoran z aknami,
posejala je najine mastne stave in rjave papirnate vrečke
s praznimi steklenicami,
in sedaj kot bedaka čakava na vlak,
da bi se nek dan zbudila na Antarktiki,
zmrznila, se prelila v deveto mačje življenje,
hodila po robu pogrete apatije, gola,
vseeno nama bo Charlie,
zavita v pesmi,
pojedena
bova prosila za repete
brez špeha na kruhu.


Nemo

Komentiranje je zaprto!

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 23. 09. 2010 ob 23:06
  • Prebrano 814 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 160
  • Število ocen: 4

Zastavica