Kamen na kamen palača,
grad iz kamna igrača.
V pesku sledi – slika se vrača.

Prstni odtisi, mala stopala,
se v pesku otroška
je roka igrala.

Svoje sledi je v pesku pustila,
ko ceste, tunele, mostove,
je z domišljijo gradila.

A voda iz neba se je ulila,
ceste, mostove, tunele,
vse je razbila.

Je svet domišljije sesula,
sledi je v pesku pustila,
spomine v meni pa prebudila.

Antonija