Razpočeno nebo
svetloba spreminja vonj
grizlja robove barv
brez peruti zašumijo sence
tišina se pretaka v zvok
razsvetljeni veter zamahuje
trave vzdihujejo k razpočenemu nebu
neizrekljiva slutnja v gobelin strahu
razbarva ekstazo novega začetka
nabuhla slast temni v koži zemlje Helena
Napisal/a: Helena
Pesmi
- 23. 09. 2010 ob 09:40
- Prebrano 837 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 354
- Število ocen: 9