Mošt
na vrhu omare
se prašijo
pisma tvojih dragih
skrčiš se kot senca opoldne
zlezeš tja gor
bliže si soncu
orješ po prahu
med pršicami
bereš
črko za črko
nežno jo polagaš
v luknjasto brento občutkov
na vrhu omare
si izgubljen
med pozabljenimi škatlicami tablet
rdeče so za prebavo
in modre proti bolečini
velike bele
so za boljši spomin
in oranžne drobne kot leča
so da laže pozabiš
boleče iztiskaš
sladki mošt
srkaš goste spomine
stari sivi mož
bliže si soncu
da se laže posušiš
skriješ tja
v kuverte
med črne kapljice črnila
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 22. 09. 2010 ob 21:29
- Prebrano 814 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 494
- Število ocen: 11
