Kar piši še sonete, ritem drži,
saj to, če drugo ni, je dobra vaja
in ne postavljaj si nikdar vprašaja,
če pesem taka sploh lahko se trži.

Še vedno nas ostaja nekaj takih,
ki včasih radi v metriko se vpnemo
in s stopico izbrano verz začnemo,
pa vendar ne živimo kar v oblakih.

Naj tvoj sonet ne zamegli se v temi;
napiši vse, kar misel ti ponuja
in drzno ves navdih prepusti vnemi,

ki rima v tvojem grlu ga obuja.
Potem pa si pravico svojo vzemi!
Vem tudi jaz, kdaj tak zapis je nuja.

:)

Lidija Brezavšček - kočijaž