Jesenska večerja (menuet za črva in kitaro)
za sivino obzorja nocoj trohni ptič
tkivo je vroče zbegano noč kot goba
tiho vpija zapoznelo tresenje bokov
zvita sanjariva na konkavnem zrcalu
kot dve belouški kot dež ki je ogenj
vataste sanje otroštva molče v dlaneh
razžrtih od kislih spominov ena črta
gre strmo navzdol druga je kakor krt
moja utrujena kitara je nocoj žametna
prsti so kot majhne nemirne kobilice
s črvastim jezikom grem do konca not
ven pa pridem kot dišeča monotonija
preden izhlapiš pod razmočene oblake
ti na veke narišem novo pustolovščino
potegnem črva iz kitare in oči iz ušes
ter ukažem svojemu angelu pomiti posodo
tkivo je vroče zbegano noč kot goba
tiho vpija zapoznelo tresenje bokov
zvita sanjariva na konkavnem zrcalu
kot dve belouški kot dež ki je ogenj
vataste sanje otroštva molče v dlaneh
razžrtih od kislih spominov ena črta
gre strmo navzdol druga je kakor krt
moja utrujena kitara je nocoj žametna
prsti so kot majhne nemirne kobilice
s črvastim jezikom grem do konca not
ven pa pridem kot dišeča monotonija
preden izhlapiš pod razmočene oblake
ti na veke narišem novo pustolovščino
potegnem črva iz kitare in oči iz ušes
ter ukažem svojemu angelu pomiti posodo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 19. 09. 2010 ob 11:20
- Prebrano 670 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124
