Danes vem, zakaj te nisem mogla imeti
In zakaj sem bila tvoja samo za zaprtimi očmi

Danes so stvari preproste jasne izčiščene steklene
Prosojne prozorne tanke votle
Gluhe prazne tihe

Nobenih brnečih drgetov bas kitare ni
In nobenega preigravanja pod ognjem reflektorjev
In nobenega ogorka ki bi ga odvrgla da ga ti pohodiš
In nobenega potnega raskavega naključnega poldotika

Ni blazine napite s prahom smeha in neizrečenosti
Ni tvoje lepe glave tvoje trde rame tvoje hladne roke
Ni dvojine stopal v ednini zdolgočasene brezmadežne rjuhe
Ni tvoje mentalne metrese tvoje stvarne priležnice tvoje besedne ljubice

Nobenega ovoja nobene embalaže
Nobenih pogledov zaradi katerih bi morala
Oba misliti na to kar se ni kar se ne bo zgodilo

Danes so vzorci preprosti jasni tanki prazni
Gladka nit se le z gladko preplete se boji vlaken
In puha in kašmirja in raševine in klota in makramejev

Jaz pa sem se od nekdaj vozlala
In se še danes ne morem zares razčesati

Aleksandra Kocmut - Kerstin