Mogoče to ni dan za poezijo.
Pač za pesmi ni primeren čas!
In kaj če je vse to le domišlija,
vse le želja, o junaku, mit?
O poti brez kril, o možu brez tal
in fantu brez sanj.

Mogoče to ni dan za poezijo.
Povedati ne gre o rani in kiču!
Zakaj v razjedo, moja bitost,
kar v nočeh mi, moči tli?
Še bolj lagodno, še bolj na dno,
in nasladi v izogib.

Mogoče to ni dan za poezijo.
Vse lahko je le začetek – krst!
In v svoje bistvo se, klicoč,
naj hrbet si obrnem sam?
Kličem gol, kričim na dež,
za pesmi to ni dan.

apndan