Strgala se je lebdeča mlaka oblaka.

Težišče proti zemeljskem pristanku se mokri.

Pada mokrina zavita v prozorno finočo,

osvežilnost napram vročim besedam dobi ohladitev,

v odpiranju dežnikov se bodo potuhnile pametne glave,

celice verbalnih razumskih izhodov
bodo obrnjene k sebi,

usta bodo zapečatile mokrine
ker hlad dobiva neizbežnost vlage,

hudobni zvoki oddajanih vsebin za prevlado
brez pozdrava dobivajo steklene oči pod črnim dežnikom

tihi koraki bodo jezno vihrali,
mimika bo v telesu mimohoda,
ne v popru besed.

Vse to postaja, s kapljanimi ustaljena navada,

danes bom pogreznala v tišini in

ne bom ti dala niti enega pogleda,

da me močneje zadaneš od hladnega napada neba.

Nebo je še vedno od množice zloveščega modrejše.

Tudi kadar je napad z drugačne višine.

Pridi beli poper, vsedi se še ti na črn dežnik,

v kapljevini te čaka drsenje.

IŽ-lev