k meni je pristopil možakar srednjih let
naj mu bo ime Tosja
ker imam rada ruska imena
stala sem pri rumenem pultu
bila je sreda zvečer
ravnokar sem začela nočno službo
in bil je mir
pristopi počasi
potiho
v rokah je držal darilo
ovito v rdeč papir
ko sem ga kasneje odvila
je bila v njem temna čokolada in knjiga z naslovom Hvala ti
Nuškina poezija
vedel je, da tudi sama pišem
rekel je le dve besedi
hvala ti
in v očeh so bile solze
roke so drhtele
hvala ti
slišal sem
kako si kričala
dihaj, prekleto
utripaj, prekleto
prezgodaj je še
ostala sem brez besed
odložila sem razkužilo in iglo
se nasmehnila
v rokah je počivalo rdeče darilo
hvala ti
so besede
ki pozvanjajo v ušesih
in objem
preden je odšel
hvaležen
da je lahko ponovno prišel

sheeba