SLADOLEDNI VALČEK

Sedim na terasi baldahinaste slaščičarne
in poslušam puhtenju dneva, ki seda v samo osrčje,
na ustnicah mi sladko visi okus po vanilji,
jezik piruetasto tipa to svileno razkrajanje,
ki drsi skozi toplikasto grlo,
kakor po toboganu na otroškem igrišču:
mimo hiti množica, pisana in kačasto tanka,
točka nosnega obzorja je edino čemur lahko obrazi sledijo -
tudi obraz Tujca je med njimi,
ustavi se, me gleda in raziskuje,
za trenutek v njegovih razprtih očeh vidim odsev mojega sladoleda -
srečnica, pravijo tiste oči, spominjaš me na zimo,
o, ja, odvrnem neslišno, tudi ti si ves predrugačen.

Poletno sonce pa še kar naprej pregreva prašnat pločnik…

Tania-RONINA