Na poljih šahovnice

Zavpiješ njeno ime
preden mine poslednja točka naslade.
Resnica ne more skozi zid
primitivnega človeškega uma,
ki ne razume njene skrivnosti.
In ko se Boginja z zlato roko
dotakne tvojega vzhičenega telesa....
-človeku grešno, grešniku sveto, svetniku smrt-
in ne prestopi vseh začrtanih meja,
zlato jabolko se topi v tvojih ustih,
dela te slepega, nemega, brezbožnega.
Naredi te enega od mnogih, še eno
izgubljeno dušo, prečrtano na seznamu.
Razum je tisti, ki te tako
trdno oklepa, omejuje.
Ne razumeš osnovnih zakonov narave,
tvoje misli gorijo in
duša tone globoko pod tvoje okove.
Osvobodi se, človek!
Bi bil res rad suženj vse življenje?

kejĐa

Komentiranje je zaprto!

kejĐa
Napisal/a: kejĐa

Pesmi

  • 20. 05. 2007 ob 19:12
  • Prebrano 801 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 155
  • Število ocen: 5

Zastavica