Brez besed

praznina povsod okoli,

saj ne znam in ne morem

čisto nič, kot prazna skodelica

na mizi.

Nekaj manjka, le kaj ne vem- vsebina!



Občutek prazen

spet ne znam in ne morem

kar na papir napisati

moja, tvoja čustva,

ki preprosta niso a

hkrati polna vseh lepih najinih

samo najinih skrivnosti!



Že samo misel

k njemu, samo

k njemu nese me,

le tam se ne izgubim

tam ne sanjam,

tam doživljam vse

prav vse kar resnično

v resnici nudi mi in

dlan ponuja mi- pečat!



Kadar sva sama,

kadar me objemaš

tvoji poljubi in spet

me v sanje postavi in stop

znak pri pisanju postavi- pečat pustil si!



Vem in veš,

da samo najino je vse to,

vendar moja potreba je to,

da tu notri postavim vse to-zapečatim prav vse!



Celotno tvoje telo,

ki dotika mojega se

tako čarobno,

da najraje pojedla bi te,

smeh je prisoten,

kar pesnim sedaj

sam veš,

da pa ugriz

tvoj in moj

najlepši je bil!



Naj bo sled povsod

naj dišim po tebi le

naj ne zbledi vse to

naj počasi,

kot pero lahkotno in počasi

pada na tla - plodna tla!





Tadeja
 

Tadeja Ošaben