oče:
"Vrnjen izgubljeni sin,
doma povsod izven hiše,
tisti, ki mi sliko riše,
kot vsak, v srcu klin.

sin:
"Ne tu oče, ne drugje,
meni dom ne stoji;
je ogenj, so klopi,
le manjkajo ljudje."

oče:
"Storil mnogo si sramoto,
ko rekel si: "Jaz grem!",
vrnil si se v poznan objem,
ko zadel si ob samoto."

sin:
"Suha trta v soncu,
popotnikov kaj napojila,
a ne bo več obrodila,
tiho zdihuje ob koncu."

oče:
"Ljubiti, ljubiti,
prav vse to,
kar Bog je spravil pod nebo,
izgubiti, izgubiti."

1900štiriin90