nekoliko več besed in ploščatih čopičov mi podaj, Sofija
zakaj me je nagovoril Kandinski s svojo Moskvo
ne vem, saj nisva še bili tam
in gospod Eliot točno ve, da ne maram zime
z jabolki je pomešal slike
ko je po sprehodu obstal in me spraševal
o poštarju, ki prezgodaj pozvoni
in o pismih, ki jih nikoli ni
kaj za vraga, Sofija
odgovori, odgovori, odgovori
jih ni
izmuznem se iz hotela Mirabel
vonj iz pekarne me podraži po podplatih
in nekdo me vpraša, ko me vidi šklepetati z zobmi
sanjaš o Karibih, Giselle
joj, ne, sanjam o ognjišču, peči v kleti, ognju na dvorišču
sanjam o radiatorjih, olju, polenih in plinu
glava se komaj drži nad gladino
pomešala sem Xanax in vino
in prišla je sosedova podgana na oglede
jedko bolšči
išče prah na rastlinah in se privoščljivo smeji
prekleta prasica, si mislim
kar glej na balkon
le ena sončnica se obrača
išče oblak, ki njeno seme zavrača
ko sem prvič rešila srce, jetra, ledvice in pljuča
sem se počutila kot mesar
pretentala sem Smrt
krvava sem zavzdihnila
koliko še
moja rumena figurica za človek ne jezi se
mora narediti dodaten krog
Smrt se prijazno nasmeji
Giselle, moja preljuba Giselle
pridem spet
pristavi kotliček za čaj
pogrejva oglene kosti
prav, ji rečem navihano
slekla bom še majico
in videla boš, da nimam več dlak pod pazduho

sheeba