Deset pomagačev

Deset krepkih
vojakov imam,
deset pomagačev,
ki vam jih ne dam.

Vedno le meni
ob strani stojijo,
na mojih rokah
se krepko držijo.

Ko se zbudim,
mi oči pomencajo,
ko se umivam,
mi milo podajo.

Nobenih namigov,
nobenih ukazov,
vse vejo, vse znajo,
mi berejo misli
po njih se ravnajo.

Antonija

Komentiranje je zaprto!

Antonija
Napisal/a: Antonija

Pesmi

  • 07. 09. 2010 ob 17:11
  • Prebrano 865 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 202

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!