Bile so le redke besede,
ki so med nama polzele
nekoč v steklenem času...
A sedaj smeh se razlega
veselje, sreča, svetlost dneva
polnijo najini srci povsod do dna,
sled najinih skupnih stopinj
je dolga, neskončna...
segajoča prav do neba.
In ti - in jaz - midva
srkava skrit vrelec
nekje globoko sredi
tega sončnega sveta.

Mojca62