Bogci
da ne bi izgledali raztreseni kakor jurčki v gozdu
sem jih za silo poravnal v vrsto
zagradil v oglati oklepaj
in odšel na malico
ko sem se vrnil
sem se še z vročo žlico
dotaknil njihovih duš
za katere se je takoj izkazalo
da so iz voska
pogledal sem jim v zobe
v oči in dejal:
vi pa niste nobeni podarjeni konji
predelal vas bom v okrasne buče, želve in vrtne palčke
da boste med zelišči in rožami v skalnjaku
razveseljevali rahlo zmedeno
starejšo gospo
v kateri se v enaki meri pretakajo:
lepi spomini, volja do življenja
in strah pred smrtjo
pa boste kdaj drugič morda izrekli nekaj v stilu:
razigrani otroci
polni zdravih življenjskih instinktov
so živ dokaz in potrditev budistične dogme
da je največja sreča - ne biti ponovno rojen
ali:
vesel je lahko
kdor zapusti kakšno misel s popki
ki ima koga, da jo treplja naprej
ali celo(o, kakšna sreča mora to biti!)
da ji tudi nasprotuje
nadutim, vase zagledanim gobezdalom
ki pa -
ubogim, miligramsko natančnim trgovkam
pri kruhu in salamah
zmedenim pripravnicam
Sveti Trojici
in pregovorno butastim taksistom
sadistično dopovedujejo
da ima stranka vedno prav
z veseljem podam roko
ki sem si jo prej potegnil iz riti
ker velike, vzvišene in ooooh - razsvetljene ideje
raznoraznih, duha polnih četic
so neuporabne kakor stare
plesnive žemlje
ki se prelamljajo na malih, bežnih trenutkih
kjer popadamo kot muhe
zdi se mi
da nekdo
z očmi polnimi mleka
dolgih sivih las in bujne brade
ki vsak dan prehodi najmanj pol Ljubljane
to dobro ve
to vsakomur rad povem
prav tako tudi -
da od vseh gurujev
prebavljam edinole
kenguruje
pa še ti se mi velikokrat zazdijo
smešni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
- 06. 09. 2010 ob 11:20
- Prebrano 1407 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1040
- Število ocen: 23
