ne, nisem še pripravljena. opozorila si me, da prihajaš pome in se mi ob tem prisrčno smejala. kot da bo to vnaprej dogovorjen sprehod dveh prijateljic, ki vesta vse o vsem in je zanju gotovost tudi najbolj meglena slutnja. in seveda to bo. kot da bi hotela reči, pa saj si vedela, pa saj si vedno govorila, da se me ti ne bojiš.

nisi rekla, pa sem te slišala
daj mi roko, daj mi roko, daj mi roko.

zdaj.

kako nisi pripravljena, si vprašala, ti si vedno pripravljena na vse.

sploh ne vem, kaj naj ti odgovorim. zato ti ne rečem ničesar. danes zares še ne. vendar se me dotakneš. prvič zares.

in nič ni drugače kot prej. le čisto vse, kar je otipljivega, je na rahlo podčrtano z belo. samo to vem, da je tvoja roka res
hladna.

Lidija Brezavšček - kočijaž