odpravim se, Sofija
pesmi, rezina Sacher torte, nasmeh in dobra volja
dan je sončen
nekaj sivih oblakov potuje sem in tja
sever ali jug
nepoboljšljivi so
potem pa nevihta
in sonce, ki joka
in ptica, ki na žici niha
vozim po predpisih, ne več kot 90 km/h po soški cesti
saj veš, Sofija, da je to zame izredno težko
ljubim hitrost
Soča smaragdna, dragocena
v zraku vonj po jasminu
v objemu cedra iskrena
počasi zapeljem čez most in po ozki cesti do vasice
ki se z licem skoraj dotika strupene ptice
lega na pljuča in ne pusti igrati preludija vdiha in izdiha
Sofija, zakaj je Bog tako čudno zastavil načrt
zakaj je račun tako visok in denar do konca razžrt
parkiram pred vaško cerkvijo
ko izstopim iz avta, me objame nemir
kremplji, voščen obraz, v porah prezir
do velikana, ki ubija ljudi
da se le svet vrti
in je kokošja juha vroča
z rezanci in poprom pekoča
prekleta štala
prekleta kanta
da ne morem ji reči drugače
a hišica je prijetna
z rdečo streho in zelenimi polkni fletna
potrkam in čakam
odprejo se vrata
na vratih njen brat
pozdravljeni, prišla sem
k njej
prinesla sem ji zgodbe o Giselle
prinesla sem ji čarobne zvoke in Sacher sladkost
le pogleda me
in vem
listi popadajo po tleh
torta se zdrobi na hudičevih zobeh
prepozna sem bila, še vedno kljuje v moj glavi
ko bi le ukradla čas, Sofija
in prišla, ko črvi niso še imeli dela
in je čas moj čas
v njen čas
izginja jutro

sheeba