Čas je relativen

ob zgodnji četrti uri popoldan
ko sem police polnila s fižolom
je stopil do mene v kiltu in se
mi nasmejal skozi kvadrate blaga
&
s poškrobljeno kravato
s polizanimi lasmi
z uradniškimi očali
zrcalce, zrcalce v okvirjih iz plastike
&
lišaji brade so mu preplezali
zoprn nasmeh
spraševala sem se ali se gleda
v kozarcu kumaric
ali me gleda in se sprašuje
zakaj si včeraj nisem umila las
in zakaj spet kupuje
vloženo zelenjavo
&
mogoče pa sploh ni bil moški
in je bil le potrošniški transvestit
z njegove košare je bingljala
lubenica na smrtni postelji
videla sem ga povleči mobitel
nekam nezaupljivo je gledal v tisto
elektronsko borovnico
&
in potem se je nagnil in prislonil vame
in fižol se je polnil sam
in jaz sem izginila s spiska stvari
ki jih potrebujem
ker ljubim vse kar je bolno in črno
in ker pri policah s fižolom ni prostora
za metafizično sranje

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 03. 09. 2010 ob 21:47
  • Prebrano 1424 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 639
  • Število ocen: 18

Zastavica