Krematorij
siv pepelnat zrak
se počasi vrtinči
skozi mrzla pljuča
nazaj v odprto srce
prsti vlažnega zvoka
tipajo goreče nebo
in besed je premalo
da bi jih smel zamuditi
se počasi vrtinči
skozi mrzla pljuča
nazaj v odprto srce
prsti vlažnega zvoka
tipajo goreče nebo
in besed je premalo
da bi jih smel zamuditi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 02. 09. 2010 ob 09:40
- Prebrano 820 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 300
- Število ocen: 7
