kot veter -
tako močan,
da lahko odpihne strjeno svetlobo

kot voda -
tako divja,
da lahko prekrije strašljive minute

kot roka -
tako skrajno nevidna,
da sploh ne veš, da te boža

kot krik -
tako neskončen,
da se sam utaplja v lastni atonični neznosnosti

kot molitev -
tako prvobitna,
da brez boga zavija k začetku vsega

kot tla,
tako trda,
da ne prenesejo niti svojih odbitih senc

kot vse, kar mislim, da vem

tak
naj bo moj odgovor na tvoje
nikdar zastavljeno vprašanje

Lidija Brezavšček - kočijaž