Zvok,vsak zvok,

ki slišiš ga

neskončen je in

ne pozabiš ga!



Glas ptice,glas klavirja

tvoj glas,tako lep in

nežen,tako slišim

jaz - ti?



Nežnost,vzhičenost

ves ta smeh,

igrivost

vso ljubezen,skrb

vse to slišim in slišiš - je tako?



Zaigraj na meni

naj bom tvoj klavir ali

naj sedim na veji,

kot ptiček,

da slišim in začutim te!?



Prsti naj spolzijo

po telesu

govori,smej in jokaj mi.

Ne boj se

čisto tiho in

pri miru bom,

ko svojo pesem boš odpel - s teboj sem!



Ti,seveda ti,

ki pustiš mi,

da svoje veje

razlezem ob tebi,

da razrastejo se kot trta in

počasi na jesen pokukam ven - počasi in pripravljena sem!



Končni sad,

ki zalivaš ga

skrbiš,nežno

vsak dan

lepo odtrgaj in

previdno vzemi.

Ne pusti,

da pade in

se polomi

nežno kot le ti znaš

me okusi - samo ti,ker zaslužiš si!



Tadeja

Tadeja Ošaben