POMLADNA JESEN
Pod rdečelasimi krošnjami
natihoma romava
v sončni zaton.
Skrivaje solziva,
uprta s pogledom
v neskončno višino neba.
Obstaneva vprašujoča:
Naj se razideva?
Naj ostaneva?
Gubava se,
krošnje temné
in odgovora ni.
Le dih smrti preži.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
- 31. 08. 2010 ob 23:37
- Prebrano 1135 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 298
- Število ocen: 13
