Odprem vrtna vrata,
lahen piš lovi svoj rep
ob mojih vezalkah.
Poznopoletno sonce
se oklepa vrhov
topolov in brez,
ko ga objemajo
nagajivi oblački.

Hodim skozi vas,
močan sunek mi počeše
pšenične pramene las.
Roke potisnem
globoko v žepe
in vdihnem...

Vonj sosedovih omlet
in premočenega gozda,
sončnih žarkov,
novih šolskih knjig,
jutranje rose
in šuštečega listja.

Voham jo.
Slutim jo.
Čutim jo.

Jesen za roko drži zimo,
ko poje in pleše
na vetrovo taktirko...

Zvonec zvoni,
ure je konec,
pospravim svoje stvari.
Šment, že spet sem izgubila radirko...

Ananas