Zgodim se
mimo tebe
-tako na hitro-
kot lahen piš
poznopoletnega vetra.
Z dlanjo sežeš proti licu.
Pobrišeš nevidno
vžgan poljub,
ki se sploh ni zgodil
in ki te žge
v kosti, tja
med mozgovo
sredico.
Nobenega zapisa o meni
ni v tvojih spominskih celicah.
Nobenega odtisa mojega obraza,
ki je zdrsnil skozi tebe
kot sled odkradenega
izvirskega pramena,
ki se je izmaknill svojemu bistvu
in spolzel po kamnu.
Med trave gozdne ježe.
Nobena sled
ni ostala za mano
na prostranstvu
tvojega neba,
In ti vseeno veš-

da me ni.

coprnica z barja