Sladka tišina

izvablja besede,

kakor ljubeznive misli

zaigrajo Dunajsko šolo,

kakor šumeči drobni listi z vej

v neznosnosti vročine prijetno hladijo.


Zasanjane misli

dobivajo ekspresionistično sliko,

lasten pomen v različni razlagi

med nedoločenimi sencami podob

pospanih sanjarjenj izpod topline

kjer zaprte oči pišejo roman.


Odprte večinoma pozabijo,

pozabijo na noč.

Pozabijo na smeh.

In nasmeh.

IŽ-lev