KRMEŽLJAV POGLED
v zoprno zbujanje
jutranjih zvonov
na podstrešju
vdevam pokrpane sanje
zmečkane na
vzglavniku
krmežljav pogled
polzi skozi lino
meglene zavese na steklu
nad strehami
razpadajočih strešnikov
le sivo nebo
in osamljena
črna
cipresa
kot velikanski
iztegnjen
prst
kakor kažipot
za misel
in oči
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
- 29. 08. 2010 ob 20:42
- Prebrano 827 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 249
