Migljaj
Čisto po malo se zlivam v tvoje rokave reke,
ki leno teče po oguljenih kamnih,
obrušenih s šepeti, zalitimi z barvitostjo
noči.
Bila sva raziskovalca, ki sta krilila
z rokami, ko se je utrnila zvezda in kričala,
da je to najina večnost.
Še veš, takrat, ko si me prijel za roko in dejal,
počni z mano, kar želiš.
Položila sem se v scenarij, ki se je v hipu odigral
v mojih tresočih besedah, povaljati se s teboj na travi,
se zagristi v stebelca. Umreti.
V najinih vzdihljajih.
Dlan na tvojem brstečem mednožju.
Prav po neadertalsko me potegneš k sebi,
poljubiš na ustnice.
In ..
Spet sem zajadrala v napačni pristan
in dopustila, da so valovi butnili v moje drobovje.
Še zmorem zlesti pod tvoje veke,
ko v deževnem jutru migljajo spomini
In te priklicati v sedanjost …
ki leno teče po oguljenih kamnih,
obrušenih s šepeti, zalitimi z barvitostjo
noči.
Bila sva raziskovalca, ki sta krilila
z rokami, ko se je utrnila zvezda in kričala,
da je to najina večnost.
Še veš, takrat, ko si me prijel za roko in dejal,
počni z mano, kar želiš.
Položila sem se v scenarij, ki se je v hipu odigral
v mojih tresočih besedah, povaljati se s teboj na travi,
se zagristi v stebelca. Umreti.
V najinih vzdihljajih.
Dlan na tvojem brstečem mednožju.
Prav po neadertalsko me potegneš k sebi,
poljubiš na ustnice.
In ..
Spet sem zajadrala v napačni pristan
in dopustila, da so valovi butnili v moje drobovje.
Še zmorem zlesti pod tvoje veke,
ko v deževnem jutru migljajo spomini
In te priklicati v sedanjost …
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ajda
- 28. 08. 2010 ob 09:51
- Prebrano 837 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 499
- Število ocen: 15
