Razprto srce
Razprtih dlani,
kakor drevo v majskem cvetju,
ki siplje svoj beli sneg
na mah pod seboj,
zrem v nebo
in čakam sonca,
da posuši moje cvetne liste,
orošene od solz.
Korenine segajo do srca.
Cvetovi
iz njega srkajo
večno življenje,
srkajo njega trpljenje,
samoto
in srkajo up.
kakor drevo v majskem cvetju,
ki siplje svoj beli sneg
na mah pod seboj,
zrem v nebo
in čakam sonca,
da posuši moje cvetne liste,
orošene od solz.
Korenine segajo do srca.
Cvetovi
iz njega srkajo
večno življenje,
srkajo njega trpljenje,
samoto
in srkajo up.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: milkivoj
- 22. 01. 2008 ob 09:30
- Prebrano 1759 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 513
