Izklesan v bronast kip
brezimnega antičnega junaka,
osvetljen pod žarometi
prebujajočega sonca,
objet s poljubi
otožnega valovanja,
si se ponosno dvigal
iz peska slovesa
na že nedosegljivi obali.
Čutil sem plazove
v tvojem kamnolomu,
čutil grobe neobdelane skale,
slutil filigranske dotike
obsedene z dletom pozabe.
Neusmiljeno morje
me je nepreklicno
odnašalo stran
od tvojih mogočnih,
zdaj nemočnih rok.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!