Prošnja

Zrla sem v
jekleno modrino
zvezdne noči
in mislila nate-
na dvoje temnih oči,
ki so gledale vame.
V mehki tišini
se je priplazilo,
počasi se je dvigalo
življenje, upanje,
ljubezni neskončna korenina.
Ostani v moji krvi
kot svetloba,
kakor čudež
mozaika sreče
- ostani in me
pred svetom obrani.

Mojca62

Komentiranje je zaprto!

Mojca62
Napisal/a: Mojca62

Pesmi

  • 26. 08. 2010 ob 10:51
  • Prebrano 821 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 149

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!