Prošnja
V brezmejni samoti bedim,
živim v opojnosti-tihoti,
nirvana me obdaja,
telo odšlo je tja
kjer ni obstoja.
Kdor rojen si kot jaz
v znamenju nesreče
povej, kaj naju veže še
v ta snop pšenice zoreče?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Šturm
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!