Že dolgo sva siva,
ti se pa še vedno sprašuješ,
kdaj pride tista cmerasta deklica,
ki si jo vlekel za kite
in ki si ji nekaj let
kasneje rekel,
da bi za vedno rad
skrbel zanjo.
Potem ti je pa ona
prala in ti kuhala,
in je skrbela za čiste srajce
in sveže robce v prsnem žepu
suknjiča.
Ona je skrbela za to,
da so se tvoji črni čevlji
vedno brezhibno bleščali.
Pa me gledaš in praviš:
znani se mi zdite, gospa.
Sva se že srečala?

(Dotaknem se obročka
na levem prstancu.)

Odgovor bi šel v prazno,
ker ti si tako daleč.

coprnica z barja