Dala si mi vse, me odprla, me podprla
naložila mi program.
Dala si mi čip radosti
ter predstavila veselje.

Poklonila si pogled mi na livade,
na cvetoče zvezde, zvok.
Na nočne radosti spomladi
in na drugačen zvok otrok.

Spoznal sem dar, spoznal nemoč,
a bil sem nenaspan...
Bila vedno tako sva midva,
in bila sva večkrat jaz.

Še vedno je mivka, še vedno pesek,
najin čoln, pristan.
Zdaj ko spet luna je polna,
bom moral tuliti kar sam?

apndan