Breztežna sila me drži
brez vsakršne strasti in vneme -
že dolgo na brezplodni poti
plezava v brezdanje sleme.

Ne sanjam več porok ljubečih,
v dalji ne uziram več
hibiskusov rdeče cvetečih -
počasi se oziram proč.

Še mrki sen se me ogiba,
ne prodre v samo srž,
čeravno sem kot mrzla riba,
ki pristane v mlaki solz.

Sploh ne sanjam več, priznam -
moj dan je le brlivka stara,
ki se na odziv prižiga,
cenena kot podstrešna šara.

yoyoba