Ničesar ne nosiš;
ničesar ne dariš.
Ker si vse kar imaš
se le daješ.
In Ona te edina jemlje takšnega:
neuporabljivega kot zenovsko drevo z vrha gore;
skrivenčenega, razbrazdanega od viharjev, strel, in
poledenelosti;
grčavega, zaskorajnega, prhlega, votlega, negorljivega;
z redkimi kislimi in grenkimi sadeži ogršanega.
Jemlje te brez sekire
s katero bi oklestila odvečnosti
okamenelosuhih štrcljavih vej.
Objema te in se nabada nanje, kot keltska ptica trnovka
ter se na ta način spaja s tabo,
da bi se vama odprle vse stare rane
in se zatem zaskorjile
v eno samo kokonasto krasto,
iz katere se bo izbubil nežen, napet popek,
ki nosi v sebi zasnovo
za mavrično obarvan socvet
neminljive ljubezni.