***

Ničesar ne nosiš;
ničesar ne dariš.
Ker si vse kar imaš
se le daješ.

In Ona te edina jemlje takšnega:
neuporabljivega kot zenovsko drevo z vrha gore;
skrivenčenega, razbrazdanega od viharjev, strel, in poledenelosti;
grčavega, zaskorajnega, prhlega, votlega, negorljivega;
z redkimi kislimi in grenkimi sadeži ogršanega.

Jemlje te brez sekire
s katero bi oklestila odvečnosti
okamenelosuhih štrcljavih vej.

Objema te in se nabada nanje, kot keltska ptica trnovka
ter se na ta način spaja s tabo,
da bi se vama odprle vse stare rane
in se zatem zaskorjile
v eno samo kokonasto krasto,
iz katere se bo izbubil nežen, napet popek,
ki nosi v sebi zasnovo
za mavrično obarvan socvet
neminljive ljubezni.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 21. 08. 2010 ob 12:22
  • Prebrano 666 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 383
  • Število ocen: 11

Zastavica