Dež nekoč ujel je
dve nedolžni miški,
daleč stran od doma
pri neznani hiški.

Mokri, brez dežnika
sta se tam razšli,
saj bratca v hiško mika,
sestrica domov želi.

Reče najprej bratec:
tukaj prevedriva
in ko dež poneha,
k domu pohitiva.

Sestrica odvrne:
pod neznano streho
jaz ne bom čakala
pa četudi mokra,
domov se bom podala.

Sestrica je stekla
s spodvitim repom,
bratec pa ostal je
pod tujim zatrepom.

Dežek je ponehal,
megla svet zastira,
miška pa zaman
za bratcem se ozira.

Kje je, kdo bi vedel?
je še dolgo spraševala.
A morda ve mačka,
ki si je brke oblizala.

coprnica z barja