Napeto ozkost v širino razvlečem,

med ozkim pogledom jo zagledam.

Nerabna malost razširi vid,

zagledanost v mir trenutkov,

utišana gibkost nemirnosti

zagleda luč svetlobe,

malost skupnih nemirov

najde široko prostornino.

Postajam sosed do sedaj skupnega bivanja,

v doseganju skupne poti s svojim ključem.

Nepotrebne kompenzacije v iskanju enega,

več ni potrebe, ko ti prihajam le na obisk,

odide dvojina v eno mero enega,

vstane brez dvobojev o govoru pravilnega.

Samo na obisk bom prišla veš, takrat bo lažje,

temne poteze v senci tesnobe bodo slišale le stene.

Dva med enimi stenami se bova razdelila na enega.

In lahko mi boš prišel na obisk,

kadar boš boljše volje.

IŽ-lev