Koga bomo v pesmi nesli,
kot mrliča v krsti
tja v rušo leč?
Rime so uveli venci,
poet ostanek
belih sveč ?

Komu brali epitafe,
posvetili kak sonet,
ko zamakajo
že vase
solze
in nas
briše svet ?

Koga bomo, koga nesli,
kakor krila poneso
glas trobente
nad oblake,
padlim angelom
v slovo ?

Koga bomo mrki nesli,
ne da segli bi v roko
bledim sencam,
ki jih sluti
in zapiše
kdaj pero ?

Karel