Iščeš črko, ki bi znala
gaz bežečo označíti,
iščeš barvo, ki bi mogla
se čez tvoj utrip preliti.

Iščeš ostro melodijo,
ki lahko bi tiho rjula,
iščeš note, ki bežijo,
ker se pesem je razsula.

Iščeš nežne, rahle vzorce,
ki bi misel jih prenesla,
iščeš trhli raj za norce,
te beseda je spodnesla.

Iščeš hrano za lebdenje,
iščeš vir za ples tesnobe,
iščeš bit, ki ni življenje
s tonom, ki zveni narobe.

Iščeš sebe, iščeš njega,
sebe v njem in njega v sebi.
Nekaj hočeš, ne pa vsega ...
Iščeš rime po potrebi.

Ko boš nehala drveti
skozi čas hinavsko zlati,
pesem mogla bo zoreti
in boš nehala iskati.

Lidija Brezavšček - kočijaž