Poseda pod griči jezikoslovja
in plete tisoče zlogov
v šal brez konca.
Sprejema sivobrade starce
v zavetje sončeve halje.
Daje razglede, poglede in
brezplačne vstope v globine.

Moja pesem je speljana tja.
Hodim in štejem kamne ob cesti.
Vriskam in poljubljam metulje.
Poležem, kot bilke v neurju
in sanjam, da sem že tam.

Silva Langenfus