Počakaj, Veter še ihti
in še oblake trga,
z objemi v okna bije.
Počakaj, naj se umiri;
v zatonu sonce, glej,
že rdeče vino lije.

Prisluhni v tišini, daleč nekje
odhajajoči dan v temi zahlipa
in noč, prezebla od mrzle noči
v sobi me išče in tipa.

Že zdavnaj ogrela
tvojo sem stran;
v vazi dehtijo cvetice.
V svojo ujela tvojo sem dlan.
Le kje je bodičasto lice?

.NATALIJA.....................