POČAKAJ
Počakaj, Veter še ihti
in še oblake trga,
z objemi v okna bije.
Počakaj, naj se umiri;
v zatonu sonce, glej,
že rdeče vino lije.
Prisluhni v tišini, daleč nekje
odhajajoči dan v temi zahlipa
in noč, prezebla od mrzle noči
v sobi me išče in tipa.
Že zdavnaj ogrela
tvojo sem stran;
v vazi dehtijo cvetice.
V svojo ujela tvojo sem dlan.
Le kje je bodičasto lice?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: .NATALIJA.....................
- 12. 08. 2010 ob 23:46
- Prebrano 740 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 81
- Število ocen: 6
