Oprosti ali pa tudi ne
Oprosti, ali pa tudi ne!
Jaz bom izstopil…
Moram, preprosto, moram.
Kovček, torba popotna,
zloščeni čevlji in le adijo.
Drugega ne potrebujem.
Puščam ti vso ropotijo:
polne sobane praznega,
zavese na oknih in par desetletij.
Zdaj, ko odhajam zares,
zdi se mi, kot da pred mano
je nekaj stoletij…
Zdaj imam vse!
Voljo živeti!
In to je glavno in končno – naravno.
Brez stiska rok in brez poljuba!
Ker se mudi mi. Časa izguba
bilo bi slovo po protokolu.
Čaka me sonce, Sonce z veliko.
Tebe pa, če se ne motim,
življenje v D – molu.
Jaz bom izstopil…
Moram, preprosto, moram.
Kovček, torba popotna,
zloščeni čevlji in le adijo.
Drugega ne potrebujem.
Puščam ti vso ropotijo:
polne sobane praznega,
zavese na oknih in par desetletij.
Zdaj, ko odhajam zares,
zdi se mi, kot da pred mano
je nekaj stoletij…
Zdaj imam vse!
Voljo živeti!
In to je glavno in končno – naravno.
Brez stiska rok in brez poljuba!
Ker se mudi mi. Časa izguba
bilo bi slovo po protokolu.
Čaka me sonce, Sonce z veliko.
Tebe pa, če se ne motim,
življenje v D – molu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 21. 01. 2008 ob 05:30
- Prebrano 902 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 495
- Število ocen: 12
