Osvojiti nebo.
Biti galeb v zamahu kril,
podariti si svobodne koščke neba,
varne lete v širjenju kril,
dopustiti svobodo samemu sebi,
ujeti dih neba s svojim dihom.

Osvojiti pot.
Med gručami sprehajajočih iskalcev
pod lučjo lastne sreče.
Si najti prosti korak med množico korakov,
se ne bati teže, ki lahko pohodi.

Si upati.
Nejokaje, neboleče, neustrašno.
Iti naprej, obstati, hoditi v pot, dano.
Kje sreča domuje se sprašuje misel obpotna.
Pridi, pridi, še, še. Potem, potem le bo.
Najdena. A muka je, mora preizkusiti,
da se telo oznoji in mišice napnejo,
da se čuti večji ritem ob trudu.

Pot, ki je dana čaka, potem jo roka nežno pobere,
potem srce vzvalovi kot veje v tihem vetru vijugajo,
da oči plešejo, med pogledom umirjenega diha,
ko sledijo svobodne misli simfoniji plesa.

Najti v občutku,
slediti.

IŽ-lev